|
|
Murvov prelec - Hyphantria cunea (Drury, 1773) Sinonimi
Narodna imena
Opis Odrasli metulj: Premer kril metulja je 25-35 mm. Sprednja krila so popolnoma bela, brez drugih vzorcev, lahko pa imajo tudi črne vzorce v obliki črnih pik ali črtic, v večih vrstah prečno na krilo. Glede na te lastnosti ločimo dve osnovni formi. Zadnja krila so bela z majhno črno liso v sredini. Trup je prav tako bele barve, s posameznimi rumenimi dlačicami na koncu zadka. Jajčeca: Jajčeca so odložena v zalegah od 300-500 jajčec na zgornji strani lista, bolj ob bazi lista. Zalega je odložena v enem sloju in obdana z redkimi dlačicami, ki se samici odluščijo z zadka in je tako dobro prikrita na podlagi. Sama jajčeca so zelo majhna, okrogla, rumena do svetlo siva, kasneje svinčeno siva. Gosenica: Mlade gosenice so bele z dvema črnima progama na bokih telesa. Odrasla gosenica je velika 35-40 mm, je rumena do zelenkasto rumena z temnosivo do črno široko progo na hrbtu in temnimi, iz pikic in prog sestavljenimi stranskimi hrbtnimi progami. Na straneh sta še svetli rumenkasti progi. Trebušni del je temen. Glava je svetleče črna. Bradavice na hrbtu so črne, ob straneh pa oranžno rumene. Iz bradavic izraščajo šopi dlak, ki so sestavljeni iz oranžnordečih, belih in črnih dlak. Buba: Je črnorjava, nahaja se v redkem, svilenem, sivo rjavem kokonu, ki vsebuje tudi goseničje dlake. Na konici (koncu zadka) ima 12 značilnih sploščenih trnov - priveskov. Razširjenost in širjenje Vrsta H. cunea izvira iz Severne Amerike, od koder je najprej zanešena na Madžarsko (1940 in po drugi svetovni vojni), od tam se je postopoma razširila v večji del Evrope. Podobno se je razširila tudi v vzhodnem delu Azije (Kitajska, Japonska, severna in južna Koreja). V Sloveniji se pojavlja lokalno in posamično. Po razpoložljivih podatkih je razširjena le v subpanonskem in primorskem delu Slovenije. H. cunea napada širok spekter gozdnega in sadnega drevja in se pojavlja sporadično, v glavnem v toplejših območjih. Tako kalamitete do katerih prihaja nastopajo v nerednih intervalih in v različnem obsegu. Hranilne rastline Najprimernejše za razvoj vrste so murve (Morus sp.), javorji (Acer negundo, Acer platanoides), jablane (Malus sp.), hruške (Pyrus sp.), višnja in češnja (Prunus cerasus, Prunus avium), sliva (Prunus domestica). Manj ugodni za razvoj so oreh (Juglans sp.), vinska trta (Vitis sp.), Ailanthus altissima, hmelj (Humulus lupulus), lucerna (Medicago sativa), detelje (Trifolium sp.) in mnoge druge. Poškodbe Gosenice živijo v skupinah, v zapredku (gnezdu), ki ga oblikujejo iz svilenih niti. Ker so niti bele, se večji zapredki zlahka opazijo. Predilne žleze imajo pod čeljustmi. Zapredek je na začetku manjši, z razvojem gosenic pa se povečuje in ob velikih prerazmnožitvah lahko zajame vso krošnjo. Manjše zapredke je težje opaziti, vendar se ti hitro povečujejo, najprej po veji, kjer so se izlegle gosenice, sčasoma pa zajamejo sosednje veje in če je leglo veliko tudi vso krošnjo, kar je odvisno od števila gosenic in velikosti drevesa. V eni krošnji je lahko več zapredkov, ki se sčasoma lahko prepletejo. Znotraj zapredka so veje navadno popolnoma defoliirane (gole, ker so listi požrti), redko ostanejo deli listov in posamezni listi. Odrasle gosenice se kasneje razkropijo in se hranijo tudi zunaj zapredka, tako da požrejo vse liste na veji, na kateri ostanejo le deli listnih pecljev. Življenjski krog V hladnejšem pasu ima vrsta le eno generacijo, v toplejših predelih pa 2. V večjem delu Slovenije ima vrsta 2 generaciji. Prezimi buba, iz katere se v maju izležejo metulji. To obdobje traja 4-6 tednov in je odvisno od vremenskih razmer. Masovni izlet se začne pri temperaturah nad 18o C in traja 7-10 dni. Aktivnost je največja pri temperaturah 22-28o C, pod 15o C pa metulji ne morejo leteti. Optimalna vlažnost zraka za let metuljev je 60-80 % in takrat lahko ujamemo tudi največ metuljev. Samci živijo 2-6 dni, samice pa 4-8. Odrasli metulji se ne hranijo in živijo od zalog. Metulji se izlegajo v večernih urah, največkrat pred zmračitvijo, parijo pa se v začetku noči. Parjenje traja le kratek čas, potem pa samice odletijo na odlaganje jajčec. Samice glede na velikost in vremenske razmere odložijo 290-1900 jajčec. Odlaganje jajčec traja 1-2 dni, v hladnem obdobju tudi dlje. Jajčeca so odložena v skupinah po 300-500 jajčec v zalegi, navadno na zgornji strani ob bazi lista in to v zgornjem, zunanjem delu krošnje. Zalega je svetlo zelene barve in je le težko opazna. V zmernotoplem območju, kjer sta 2 generaciji, jajčeca najdemo v maju in avgustu. Prva generacija samic jajčeca največkrat odlaga na gozdno in okrasno drevje, druga pa na sadno, vendar to ni pravilo. Pod 9o C se preneha razvoj vseh stadijev in to je tudi razvojni prag. Tako se jajčeca glede na temperature izležejo v 1-3 tednih. Gosenica ima 7-11 razvojnih stadijev, navedbe se glede na avtorja in državo razlikujejo. Čas razvoja gosenic traja 2-4 tedne, odvisno od razmer. Gosenice v času razvoja lahko za krajši čas tudi stradajo.Bubo najdemo skrito v lubju ali podobnih špranjah na drevesu. Zabubi se tudi v kupih zloženega lesa, ki je v bližini in se z njim lahko širi drugam. Buba je dobro skrita na najrazličnejših mestih, kjer tudi prezimi, zato se vrsta v tej obliki največkrat nevede prenese v druge kraje. Odrasli metulji se čez dan skrivajo v krošnjah dreves ali drugje v bližini. Pogosto se zavlečejo v špranje na transportnih sredstvih, če so ta obsvetljena in se tako širijo. Letajo v nočnih urah in lahko preletijo večje razdalje do nekaj km, vendar k daljšim selitvam niso nagnjeni, saj živijo krajši čas. Privlači jih UV svetloba, zato jih lahko uspešno lovimo na svetlobne pasti, obstajajo pa tudi feromonske vabe, ki so prav tako učinkovite za ugotavljanje navzočnosti vrste. Varstvo Pri varstvu so uspešni tako mehanični kot kemični ukrepi. Zelo dobre rezeltate je mogoče doseči z izrezovanjem vej, na katerih so zapredki in kasnejši sežig le-teh. Ta ukrep moramo izvesti pravočasno, preden se gosenice ne razlezejo. Tudi glede na dnevno aktivnost je to najbolje opraviti od jutra do popoldneva, ko gosenice počivajo v zapredku. Drugi preventivni ukrepi so feromonske vabe, na katere lovimo samce. S temi vabami lahko s štetjem osebkov izvajamo tudi prognostične ukrepe. Z ulovom na feromone lahko dosežemo le delni uspeh, saj na njih ne moremo ujeti samic, ki se lahko parijo še s preostalimi samci. Dobra stran vab pa je delno zmanjšanje številnosti samcev in njihov čas trajanja (okrog 4 tedne), zato so zelo uporabne v prognostične namene. Lova metuljev na avtomatske svetlobne pasti ne bi priporočal, ker s tem neselektivno pomorimo preveč ostalih žuželk, med katerimi so tudi redke in koristne vrste. Varstveni ukrepi s pomočjo naravnih sovražnikov so prav tako uspešni za zmanjševanje naravnega pritiska murvovega prelca, niso pa primerni kot hitri kurativni ukrepi. Z uvozom naravnih predatorjev iz Severne Amerike v 60-ih letih so z njimi dosegli dobre uspehe in zmanjšali naravno populacijo murvovega prelca na neškodljivo raven. Med najbolj znanimi vrstami so paraziti jajčec in gosenic: Compsilura concinnata, Exorista japonica, Trichogramma cacaeciae, Drino inconspicua, Exorista larvarum, Exorista xanthaspis, Psychophagus omnivorus, Pales pavida. Zelo uspešno so v varstvu uporabljali patogene gosenic, med katerimi je daleč najbolj poznana vrsta Bacillus thuringiensis, iz katerega so kasneje pripravljali izvlečke proteina za kemične pripravke. Med temi je najbolj znani soj Bacillus thuringiensis kurstaki. S temi pripravki je mogoče doseči dobre rezultate pri zatiranju gosenic, vendar je pomembna natančna aplikacija in tudi časovno jo je najbolje opaviti v večernih urah, pred hranjenjem gosenic. Kemični pripravki (glej uradni seznam) so prav tako uspešni za zatiranje, tudi pri teh je dobro škropiti v večernih urah, pred hranjenjem gosenic.
Besedilo: Stanislav Gomboc, BF-Agronomija |
||
|
|||
